únisóno prisl. (ȗ-ọ̑) muz. enoglasno: igrati, peti unisono; pren., knjiž. te trditve unisono ponavlja ves zahodni tisk

únisóno -a m enoglasna igra ali petje, združeno iz dveh ali več glasov: menjajoči se, učinkoviti unisoni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek