1. glagolnik od upogniti:veja se je pri upogibu zlomila / upogib kolena, roke // fiz., teh. sprememba oblike telesa pri istočasnem prečnem delovanju nasprotnih sil, ki ne ležijo na isti premici:beton je občutljiv na upogib; odpornost na upogib / obremenitev na upogib upogibna obremenitev
2. mesto, kjer je kaj upognjeno:zravnati upogib / v upogibu lakti