upokojíti -ím dov., upokójil (ī í) 

  1. 1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojiti delavca; pri šestdesetih letih se je upokojila / invalidsko upokojiti
     
    jur. predčasno upokojiti upokojiti pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti
  2. 2. knjiž. umiriti, pomiriti: prijazne besede so ga upokojile / upokojiti strasti

upokojíti se knjiž. umiriti se: pri tej starosti bi se že lahko malo upokojil / ulica, vas se je upokojila / želje so se upokojile

upokojèn -êna -o: upokojena učiteljica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek