upropástiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. uničiti: manj zdravega človeka bi taki napori upropastili / dolgovi so ga upropastili / s pijančevanjem je upropastil svojo družino
 
knjiž. to stališče je njegov načrt upropastilo onemogočilo njegovo izvedbo, uresničitev

upropáščen -a -o: upropaščen kmet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek