urá medm. (ȃ) izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom; hura: ura, v napad; ura, tako je; sam.: sprejeli so jih s trikratnim ura



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek