• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

urejeválka -e [u̯ktudilk] ž (ȃ) ženska oblika od urejevalec: urejevalka kartoteke / država kot urejevalka družbenega dogajanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek