• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

urèz -éza m (ȅ ẹ́) 

  1. 1. glagolnik od urezati: urez z nožem, s škarjami
  2. 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom: urez se celi; imeti ureze na vratu; globok, nevaren urez



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek