usíhati -am nedov. (ī ȋ) 

  1. 1. postajati suh, brez vode: jezero usiha; v vročini so mlake začele usihati / zaradi suše studenci usihajo; pren., ekspr. energetski viri, zaloge usihajo // izginjati, zlasti zaradi suše: voda usiha
  2. 2. zaradi suše prenehavati rasti, odmirati: drevje, trava usiha
  3. 3. ekspr. izginjati, izgubljati se: z oddaljevanjem od potoka šum vode hitro usiha / njen ugled, vpliv usiha / obrt je v tistem času usihala // minevati, prenehavati: njena ljubezen usiha; samozavest ji vse bolj usiha / bolečina že usiha / družabno življenje v mestu je začelo usihati
    ● 
    ekspr. počasi je usihal slabel, hiral; ekspr. število članov usiha se zmanjšuje
    ♦ 
    med. koža, mišičje usiha se manjša zaradi manjšanja celic

usihajóč -a -e: usihajoča voda; usihajoče upanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek