• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

usódovec -vca m (ọ̑) knjiž. 

  1. 1. kdor določa komu usodo: pisatelj ni usodovec, ampak opisovalec usod
  2. 2. kdor verjame v neizbežnost usode; fatalist: prepričan usodovec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek