• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

usréditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: vse misli je usredil na to vprašanje / vsi pogledi so se usredili v tisto smer obrnili, uprli // utrujen je, ne more se usrediti se zbrati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek