ustanóven -vna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na ustanovitev: ustanovni govor / ustanovni kongres; ustanovni občni zbor društva / ustanovni član kdor plača ustanovnino
 
ekon. ustanovna glavnica glavnica, s katero se gospodarska organizacija ustanovi; polit. ustanovna listina Organizacije združenih narodov temeljna določila o ciljih, načelih, ustroju in delovanju Organizacije združenih narodov; rel. ustanovna maša nekdaj maša, za katero prejme duhovnik štipendij iz prispevkov ustanov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek