• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ustoličeválec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) kdor ustoličuje: ustoličevalec nadškofov
♦ zgod. ustoličevalec koroških vojvod



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek