• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utája -e ž (ȃ) glagolnik od utajiti: utaja tatvine / dokazati, priznati utajo denarja; biti kaznovan zaradi davčne utaje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek