1. dajati čemu temelj, osnovo:utemeljevati nauk, pravo; idejno utemeljevati kaj
2. delati, da je kaj logično upravičeno:utemeljevati svoje zahteve; filozofsko, strokovno utemeljevati trditev // navajati vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje:začela je utemeljevati svoj sklep; psihološko utemeljevati strah / nizko naklado utemeljujejo s slabo prodajo zahtevnejših del
3. zastar. ustanavljati:mesta, ki so jih utemeljevali Rimljani
utemeljujóč -a -e:vložil je prošnjo za upokojitev, utemeljujoč jo s slabim zdravjem
Dostopnost