• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utogotíti -ím tudi utogôtiti -im dov., utogótil tudi utogôtil (ī í; ō ȏ) raztogotiti: prizadevali so si, da bi ga utogotili; utogotil se je in začel kričati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek