utrgávati -am nedov. (ȃ) zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: utrgavati delavcem pri plači

utrgávati si pritrgovati si: na starost si je utrgaval pri vseh stvareh
 
ekspr. utrgavati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek