utrníti in utŕniti -em, tudi utŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ) 

  1. 1. odstraniti ogorek: utrniti trsko, poleno; utrniti stenj / utrniti gorečo svečo / utrniti cigaro / utrniti pepel s cigarete otresti // ugasniti: pozabil je utrniti petrolejko / nepreh. utrnila je še zadnja svetilka
     
    knjiž., ekspr. njegovo življenje je utrnila krogla povzročila njegovo smrt
  2. 2. star. otreti, obrisati: utrniti pot s čela; utrniti si solzo

utrníti se in utŕniti se, tudi utŕniti se 
  1. 1. navadno s prislovnim določilom nenadno zasvetiti se, navadno premikajoč se: na nebu se utrne zvezda / v travi se je utrnila kresnica / ekspr. v globini so se utrnile srebrne plavuti // ekspr. za krajši čas postati viden, zaznaven: v parku se je tu in tam utrnil zaljubljen par; izza drevesa se utrne temna postava / iz gozda so se utrnili prvi borci so začeli prihajati
  2. 2. ekspr. (hitro) oditi, oddaljiti se: utrnil se je od hiše in stekel proti kozolcu / komaj se je utrnil za ovinkom, že je počil strel izginil, se skril; utrniti se v temo
  3. 3. ekspr. pasti, kaniti: solza se utrne iz očesa / s stropa se je utrnila kaplja
  4. 4. ekspr. pojaviti se v zavesti: utrnila se mu je rešilna misel; nehote se mu je utrnilo nekaj pomislekov / morda se mi bo utrnila prava beseda; nič pametnega se mi ne utrne; brezoseb. utrnilo se mu je, da morda vse ni čisto res pomislil je
     
    ekspr. v njem se je utrnil dvom podvomil je

utŕnjen -a -o: utrnjena sveča; luči so že utrnjene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek