utrújenost -i ž (ú) stanje utrujenega človeka: utrujenost nastopi, se pojavi, poneha; začutiti utrujenost; od utrujenosti ne more zaspati; zaradi utrujenosti hoditi počasneje; prijetna, velika, ekspr. smrtna utrujenost; kazati znake utrujenosti / duševna, telesna utrujenost / mišična utrujenost; živčna utrujenost; čutiti utrujenost v nogah
 
teh. utrujenost kovine, materiala stanje kovine, materiala, ko zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev izgubi trdnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek