uvíti uvíjem dov. (í) 

  1. 1. z vitjem narediti uporabno za ovijanje, vezanje: uviti leskovo šibo
  2. 2. z vrtenjem spraviti v kaj: uviti vijak v les / uviti zamašek v steklenico; deli cevi se dajo uviti drug v drugega
  3. 3. zaviti, zviti navznoter: polh uvije rep; lasje so se ji uvili
  4. 4. knjiž. ukriviti, upogniti: veter je uvil drevo; uviti palico / uviti hrbet; uviti se nazaj / ekspr. leta so ga uvila k zemlji
    ● 
    knjiž. rad bi ga uvil po svojem kopitu si ga podredil; star. letos nas bi uvilo, če ne bi dobili posojila spravilo v stisko, težave; ekspr. cesta se uvije v dolino Krke vijoč se pride, pripelje

uvít -a -o: uviti rogovi kozla; v les uvit vijak



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek