• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vándrovec -vca m (ā) nižje pog. 

  1. 1. popotnik: sprejeti vandrovca; biti večni vandrovec
  2. 2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec potujoči obrtnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek