várnostnik -a (á) kdor poklicno skrbi

  1. a) za varnost premoženja koga: varnostnik je pravočasno opazil požar, vlomilca; nočno delo varnostnikov
  2. b) za osebno varnost koga: varnostnik slavne filmske igralke; varnostniki iz spremstva predsednika republike
  3. c) za javno varnost, zlasti kriminalist: varnostniki so roparja, zločinca že odkrili
  4. č) za varnost pri delu: varnostniki imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo / inženir varnostnik varnostni inženir



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek