vbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: žival je vbočila hrbet / vbočiti pločevino; deska se je vbočila

vbóčen -a -o: vbočeni deli površja; stopalo je premalo vbočeno
 
geom. vbočeni kot kot, manjši od 180°; prim. vbokel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek