vbógajme prisl. (ọ̑) star. zastonj, brezplačno: jesti vbogajme / dati komu kaj vbogajme podariti mu
 
star. zaobljubil se je, da bo za srečno vrnitev dal vbogajme za potrebe cerkve; sam.: prositi vbogajme miloščino; delati za vbogajme delati zastonj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek