• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vbókel -kla -o [əu̯] prid. (ọ́) ki ima navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: vbokla ploskev; zrcalo je vboklo
♦ geom. vbokli kot vbočeni kot; prim. vbočiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek