Tipkovnice
vdrúgo in v drúgo prisl. (ū) star. drugič: vdrugo bere njeno pismo; vdrugo se poročiti / zdaj je prilika, ne vemo, ali bo še vdrugo
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost