véčidel [tudieu̯prisl. (ẹ̑) 

  1. 1. večinoma, povečini: sadje je večidel še trdo; večidel so ljudje že odšli / delali so večidel ponoči; pogovarjali so se večidel o otrocih
  2. 2. navadno, ponavadi: večidel jemo doma; prihajali so večidel ob praznikih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek