véder vêdra in védra -o stil. -ó prid., vêdrejši in védrejši (ẹ́ é, ẹ́) 

  1. 1. ki je brez dežja, snežnih padavin: vedro jutro, vreme / nebo je vedro
  2. 2. ki je v razmeroma trajnem stanju pozitivnega, ugodnega, veselega razpoloženja: veder človek; postal je veder / ohraniti vedrega duha; biti vedrega značaja // ki vsebuje, izraža tako razpoloženje: veder glas, obraz / veder humor / vedre melodije; vedra pesem / vedre barve / vedro razpoloženje
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vedra sreča; vedro upanje

vêdro prisl.: vedro govoriti / v povedni rabi včeraj je bilo vedro in toplo; sam.: v vedrem so prišli do vasi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek