vedéta -e ž (ẹ̑knjiž. 

  1. 1. stražarsko, opazovalno mesto blizu sovražnika: oficir je stal na vedeti pred prvo bojno črto
  2. 2. predstraža, izvidnica: poslati naprej vedeto
  3. 3. slaven, slovit človek: postati vedeta / filmska vedeta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek