• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

véha2 -e ž (ẹ́) 

  1. 1. štrleč zeljni list: obirati vehe; pokladati živini vehe / zeljna veha // zelje, ki ne naredi glave: na polju so ostale samo vehe
  2. 2. star. širokokrajni klobuk: dal si je veho na glavo
  3. 3. star. omahljivec, neodločnež: ta človek je prava veha



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek