1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin:veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno // mreža iz vrbovih vej
2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega:živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države
3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah:avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika // sorodniki po materini, očetovi veji
4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost:to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine ● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten ♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki
Dostopnost