velélnica -e [tudiu̯nž (ẹ̑) lingv. medmet, s katerim se zapoveduje, spodbuja: velelnice daj, hot, marš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek