Tipkovnice
vèleposéstnik -a m (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah lastnik veleposestva: odvzeti zemljo veleposestnikom; bogati veleposestniki / zemljiški veleposestnik
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost