veličásten -tna -o prid., veličástnejši (á ā) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi

  1. a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten
  2. b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu
  3. c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom
  4. č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev // ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe

veličástno prisl.: veličastno jezditi na konju; veličastno slaviti zmago
 
muz. veličastno označba za izraz izvajanja maestozo; sam.: nekaj veličastnega je v njihovem ravnanju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek