• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

veličáva -e ž (ȃ) star. veličina, veličastnost: vrniti človeku nekdanjo veličavo / občudovati veličavo gora



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek