• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

velítelj -a m (ȋ) star. poveljnik, zapovednik: velitelj vojaškega oddelka / tako želi moj gospodar in velitelj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek