• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vénge véng ž mn. (ẹ̑) nar. primorsko veriga za kotel nad ognjiščem: obesiti kotliček na venge



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek