Tipkovnice
vènkaj [vən] prisl. (ə̏) star. ven: odnesti venkaj / stopiti venkaj na dvorišče / zvečer si je želela venkaj, na vas
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost