• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

veroučítelj -a m (ȋ) knjiž. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik; katehet: biti veroučitelj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek