vésiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑nar. 

  1. 1. obešati: vesiti perilo / vesiti upornike
  2. 2. upogibati, povešati: veter vesi veje / breme vesi ramena k tlom
  3. 3. imeti, držati v visečem položaju: vesiti noge čez rob voza

vésiti se 
  1. 1. obešati se: otroci plezajo in se vesijo po vejah / ranjenec se vesi na tovariša / vesiti se okrog hiše biti, zadrževati se
  2. 2. viseti: z vej se vesijo šopi češenj / steber se vesi na levo je nagnjen
  3. 3. povešati se, nagibati se: cvetje se že vesi / strehe se strmo vesijo / vesiti se nad jamo sklanjati se // sonce se vesi za goro zahaja // na ljudi se vesi strah lega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek