1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre; peljati:vesti gosta v sobo; vesti komu konja / vesti koga za roko, pod roko // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto:vesti ujetnika v zapor / vesti vojsko na bojišče voditi
2. knjiž. omogočati, da kdo
a) kam pride; peljati:ta pot (nas) vede do vrha / kot vljudnostna fraza kam vas vede pot / taka dejanja ne vedejo do zastavljenega cilja
b) kaj spozna, se s čim seznani:v visoko družbo nas je redko vedel / prva kitica pesmi vede bralca v gozd
3. knjiž. delati, povzročati, da pride do tega, kar izraža določilo; voditi:to vede do zmede, v zmedo
vêsti se
1. izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja:tako se ne smeš vesti do nikogar, z nikomer; zna se vesti v vsaki družbi; boječe, moško, predrzno, spodobno se vesti; vesti se kot gospodar // s prislovnim določilom izraža, da kdo dela kretnje, ravna, kot nakazuje določilo:ljudje so se v krizi vedli mirno; žival se vede nenavadno, bolna je; vede se, kot da me ne pozna
2. knjiž., navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom pri uporabi, delovanju kazati, dokazovati določene lastnosti, značilnosti:umetna snov se pri nizkih temperaturah vede drugače kot les ali pločevina / kako se vede rastlina v novem okolju uspeva ● zastar. dobro, slabo se mu vede se mu godi; zastar. tako po sreči se mu je vedlo, da je hitro končal delo mu je šlo
vedé star.:vede konja, ni slišal korakov za seboj
vedóč -a -e:vedoč tujca domov, sreča prijatelja; čudno se vedoč človek
Dostopnost