vetrnjáča -e ž (á) 

  1. 1. nar. vejalnik: sipati žito v vetrnjačo
  2. 2. zastar. mlin na veter: postaviti vetrnjačo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek