• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vijáča -e ž (á) nar. dolenjsko 

  1. 1. vihar: sredi popoldneva se je začela huda vijača
  2. 2. naglica: saj ni potrebna taka vijača, bomo že naredili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek