• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

víja vája vèn [vən] prisl. (ȋ-á-ə̏) ekspr. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: živeti vija vaja ven
● ekspr. z njim je vija vaja ven končano, opravljeno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek