víkniti -em dov. (í ȋ) 

  1. 1. ekspr. vzklikniti: od presenečenja vikniti
  2. 2. star. zakričati, zavpiti: jezno je viknila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek