viktórija -e ž (ọ́) 

  1. 1. knjiž. zmaga: trobenta je naznanila viktorijo / kot vzklik zmagovalci so vpili: viktorija
  2. 2. nekdaj kočija za dve osebi z zložljivo streho: grofica se je odpeljala z viktorijo
    ♦ 
    agr. krompir neodporne domače sorte z belim mesom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek