vínta -e ž (ȋnižje pog. 

  1. 1. (zaganjalna) ročica: priviti vinto na os; z vinto goniti, vrteti stroj / z vinto zaganjati motor avtomobila z zaganjalno kljuko
  2. 2. vitel: potegniti drevo z vinto
  3. 3. dvigalka: z vinto dvigniti del avtomobila
    ● 
    nižje pog. vinta za lesne svedre vrtalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek