visokósten -tna -o prid. (ọ̑) 

  1. 1. ekspr. domišljav, prevzeten: visokostne gospodične / visokosten obraz, pogled
  2. 2. knjiž. vzvišen, dostojanstven: visokostno vedenje vladarice / visokosten duh

visokóstno prisl.: z ljudmi govori visokostno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek