1. zelo visoko ležeč svet:z višave so gledali v dolino; prvi sneg leži na višavah; hoditi po planinskih višavah / bela cerkvica na višavi hribu, gori
2. prostor, ki je zelo visoko nad zemeljsko površino:zvezde svetijo z višave; letala se dvigajo v višave; pesn. oblaki v sinjih višavah na nebu ♦rel. slava Bogu na višavah v nebesih
Dostopnost