• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vklàd vkláda m (ȁ á) star. 

  1. 1. temelj: debeli leseni vkladi so se začeli majati
  2. 2. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog; tabla: vrata s hrastovimi vkladi
    ●     zastar. spraviti prtljago v vklad v ovoj, omot



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek