• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vkláda -e ž (ȃ) star. 

  1. 1. temelj: v strugo so za mostne vklade zabili debela bruna; hiša stoji na trdni vkladi
  2. 2. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog; tabla: starinska vrata z izrezljanimi vkladami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek